četrtek, 25. februar 2016

Slovenija in Nizozemska kot most do krožnega gospodarstva Evrope

Unwrapping the package - Rotterdam, 25. januar 2016
"Zelena referenčna država v digitalni Evorpi", je vodilo, na katerem želi Slovenija graditi svojo referenčnost. "Evropski hub za krožno gospodarstvo" je usmeritev, ki jo je Nizozemska izbrala v času svojega predsedovanja EU. Sta lahko ti dve zgodbi vzvod za implementacijo načel novega ekonomskega modela v Evropi? Bi večja pretočnost znanj, dobrih praks in kompetenc ob sočasni krepitvi poslovnih partnerstev in snovanju skupnih projektov med državama, ki sta "zeleno" umestili kot eno ključnih vrednot in kriterijev za strateški razvoj, lahko predstavljalo zametek prehoda Evrope v krožno gospodarstvo?



Kaj sploh je krožno gospodarstvo? Če za obstoječe linearno gospodarstvo velja, da temelji na principu "proizvedi, uporabi, zavrzi", je v sistemih krožnega gospodarstva cilj, da se dodana vrednost proizvodov ohrani čim dlje, medtem ko se odpadki odpravijo. Viri se, potem ko se življenjska doba proizvoda izteče, ohranijo v gospodarstvu ter se lahko produktivno vedno znova uporabljajo in tako ustvarjajo dodatno  vrednost. Za prehod na bolj krožno gospodarstvo so potrebne spremembe celotnih vrednostnih  verig, od spremenjene zasnove proizvodov prek novih poslovnih in tržnih modelov ter novih načinov spreminjanja odpadkov v vir, do novih načinov ravnanja potrošnikov. To pomeni popolno sistemsko spremembo in inovacije na tehnološkem področju, pa tudi na področju organizacije, družbe, metod financiranja in politik. 
(Vir: Evropska komisija, Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov, september 2014)

EU je sprejela paket - akcijski načrt za EU za krožno gospodarstvo, ki je bil konec januarja osrednji predmet razprave na srečanju v Rotterdamu, ,ki ga je organizirala nizozemska vlada skupaj z EU in na katerega so bili vabljeni različni deležniki iz članic EU - https://ec.europa.eu/environment/ecoap/events/unwrapping-package-towards-circular-economy-europe_en. Kot udeleženka dogodka sem imela priložnost soočiti poglede na predlagane ukrepe in sodelovati v moderiranih razpravah. Krožno gospodarstvo je bilo predstavljeno kot nov ekonomski model, katerega implementacija predstavlja dolgotrajni proces, ki ob aktivni udeležbi vseh deležnikov (vlade, potrošnikov, gospodarstva, občin, mest, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, nevladnih organizacij, medijev ...) krepi konkurenčnost EU, ščiti podjetja pred redkostjo virov in nestanovitnimi cenami ter pomaga ustvarjati nove poslovne priložnoati in inovativne ter učinkovitejše načine proizvodnje in potrošnje.


Krepitev konkurenčnosti EU
Konkretne priložnosti: 
  • 3.000 novih delovnih mest v Evropi do leta 2030 
  • do 600 miljard € letnih prihrankov v EU
  • ohranjanje naravnih virov
  • bistveno zmanjšanje količine odpadkov in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje 

V času svojega predsedovanja EU (do junija 2016), Nizozemska s številnimi dogodki in povezovanji odpira prostor za spoznavanje konkretnih primerov dobrih praks, ki potrjujejo, da upoštevanje načel krožnega gospodarstva dejansko krepi konkurenčnost in spodbuja trajnostni gospodarski razvoj. Slovenija je v dokumentu pametne specializacije krožno gospodarstvo opredelila kot eno od ključnih razvojnih področij. Oktobra 2015 je sprejela Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo. Pravkar je izdala tudi publikacijo "Povezani za rast" http://www.vlada.si/teme_in_projekti/prehod_v_zeleno_gospodarstvo/. Povezujemo se deležniki, ki verjamemo, da je prehod v krožno gospodarstvo nujen in da odpira Sloveniji nove razvojne priložnosti in ji lahko prinese mednarodno prepoznavnost. 

Evropa kot najstarejši kontinent, kot nekdanja kolonialna velesila, ima priložnost, da pokaže, da je dovolj zrela in modra, da linearni, nevzdržni ekonomski model nadomesti s krožnim. Ta korak je močno vpet v ostale prednostne naloge EU in Junkerjev plan, zato ni razloga za odlašanje s konkretnimi aktivnostmi.