torek, 26. maj 2015

Pismo iz Bruslja in Berlina - "Colaborating. Sharing. Caring."

Bruselj - predstavitev
projekta WIDER 
Ni problem v tem, da bi imeli česa premalo. Izziv je v tem, kako obilje resursov, ki so nam na voljo v Evropi, ustrezno upravljati. Misleča mesta in razmišljujoči državljani preizkušajo nove modele sobivanja in soustvarjanja. V Bruslju in v Berlinu smo prepletali izkušnje in tkali nove povezave. Če kdaj, je zdaj priložnost za našo regijo, da postane zgled. http://www.media-marketing.com/pismo-iz/
Imeti rad, kar počneš, verjeti v to, da (vsaj na mikro ravni) spreminjaš svet

»Živeti med Brusljem, Parizom in New Yorkom je dobra kombinacija«, mi ob kozarcu rdečega toskanskega vina in krožniku svežih morskih dobrot razlaga prijateljica Gilly Weinstein. Priznana coacherka, ki je svojo kariero zgradila tako v krogu bruseljskih politikov kot resnih multinacionalk, delujočih na različnih koncih sveta. Tudi ona je bila nekoč v kreativnih industrijah, pa jo je kmalu zamikalo poglobljeno delo z ljudmi in danes sodi v sam vrh med coachi. Ljubka restavracija, v kateri sediva, je bila prvotno ribarnica. Na to spominjajo keramične ploščice na steni z motivom ribiča. Razburkano morje za njim je dobra prispodoba za dinamično življenje na dveh koncih ocena. Gilly ima svoje »ribiške mreže« na obeh kontinentih. Ne more se odločiti, kje je pravzaprav doma. Tudi družino ima razpeto tu in tam – hči študira v New Yorku, starši živijo v Washingtonu, sin je še v Bruslju, mož večino časa na poti. Mladostni prijatelji so v Bostonu, družinski v Bruslju, poslovni v Parizu, vsi od vsepovsod in vsi več ali manj kot ptice selivke gnezdijo zdaj tu, zdaj tam. Svet se zdi obvladljiv in razburljiv obenem. Skačeva s teme na temo, na hitro ji zrecitiram, kaj počnem, kaj se dogaja zanimivega v našem prostoru. »Je naivno, če še kar naprej verjamem, da se različne izkušnje, uspešne zgodbe in potenciali lahko seštejejo in končno našo regijo postavijo na zemljevid najbolj inovativnih?«, jo vprašam, preden se razideva. S svojim notranjim mirom in navihanim pogledom odgovori z vprašanjem: »Ti, »kroglica v fliperju«, ne vidiš, da se vsi ti »odboji« seštevajo v pozitivni izid?«. Tesno se objameva z zaobljubo, da bova pogumno pluli naprej skozi vse transformacije, ki se rišejo na obzorju in se čim prej spet ulovili v katerem od ljubih mest.

Kaj storiti danes, da bomo leta 2060 kot predstavniki 30 odstotkov Evropejcev starejših od 65 let, živeli kakovostno

Jutro prinese srečanje z ekipo, s katero smo dobri dve leti povezani na evropskem projektu WIDER. Sedem regij iz sedmih držav. Oblikovanje pametnih bivanjskih rešitev za starostnike s komponento energijske učinkovitosti. V vlogi predsedujoče lokalni inovacijski komisiji znotraj ekipe Razvojnega centra Srca Slovenije sem že od začetka nekakšna »eksotična figura«. Kolegi so večinoma uglašeni na bolj birokratske note in dinamiko, s katero smo se Slovenci lotili projekta, so z navdušenjem sprejeli. Imamo finalne prezentacije, projekt se zaključuje, vrednotimo, kaj je zanimivega in poučnega prinesel. Družinsko vzdušje veje v dvorani in malo nam je tudi hudo, da se sodelovanje izteka. Izmenjujemo ideje, predstavim tudi pospeševalnik ABC, ki smo ga med tem vzpostavili v Ljubljani. Omenim rešitve za Smart Cities in nov program Smart Living & Health, ki ga bomo zagnali jeseni, in že spet se nizajo nove pobude in vabila k sodelovanju. Čestitke in aplavz za predstavljeno in opravljeno. Navdušenje nad poslovnim modelom Silver House iz Šentruperta, ki je rezultat projekta WIDER. Naselje individualnih modularnih hiš, prilagojeno potrebam starejših, obenem pa energijsko učinkovito in vpeto v lokalno okolje. Fliper na polno dela. Živim svojo vlogo connectorja, ki je v bruseljskih krogih nekaj zelo naravnega.

Popoldne se uloviva še z Andrejo Kodrin, članico kabineta slovenske evropske komisarke Violete Bulc. Tema – Smart Cities. Kje smo, kaj še lahko storimo, kako se bomo predstavili v Berlinu na konferenci o pametnih mestih. »Lani sva ob tem času v Dubrovniku na HR konferenci modrovali, kaj bi se dalo storiti, da bi pospešili razvoj regije, spodbudili vse inovacijske potenciale«, me spomni Andreja. »Zdaj pa si ti v Bruslju, jaz pa med soustanovitelji pospeševalnika ABC«, dodam. Kot bi bili določeni scenariji zapisani nekje v vesolju… Odpirajo se vrata, za katera sploh nisi vedel, da obstajajo. Gilly ima prav. Velja vztrajati. Zabavno se bo ozreti nazaj čez leto dni in ugotoviti, kam smo pripotovali. Še sanja se mi ne.

Od Bruslja do Berlina z isto temo in z različnimi ljudmi

Po večeru v družbi ekipe WIDER in ob preizkušanju belgijskih visoko alkoholnih piv, se je prilegel krepčilni spanec. Dan je spet v znamenju predstavitev in mreženj povezanih z iztekajočim projektom. Škoda, da Slovenci nismo v preteklih letih v Bruslju bolje utrdili svoje prepoznavnosti. Majhnost je poseben privilegij. Lahko smo laboratorij za testiranje različnih inovacij, ki vodijo k višji kakovosti bivanja. Različni pogovori to misel potrjujejo in začenja mi zmanjkovati vizitk, saj je interes za to, da bi vzpostavljene stike krepili in preko Slovenije gradili referenčno regijo, izjemen. Barcelona in Ancona sta mesti s pristanišči – skupaj s Trstom, Koprom, Rijeko in Dubrovnikom je to močna os s poslovnim in turističnim potencialom. Kolegi iz Sarajeva in Tesalonikov imajo odlične modele za energijsko učinkovitost mest. Zanima jih konzorcij za skupen nastop za programe Horizon 2020. Pišem in rišem v svoj blok. Nevronske mreže so aktivirane. Kako udejanjiti vse, kar se zdi tako logično in smiselno?

Zvečer let do Berlina in cel zaplet s hotelskimi rezervacijami. Julij Božič, direktor IBM Slovenija in Dejan Roljić, ustanovitelj in CEO pospeševalnika ABC, sta priletela iz Ljubljane. S taksijem se zapeljemo do hotela in ugotovimo, da imamo rezervacije v različnih hotelih. Hilton in Hampton by Hilton. Nemci imajo svoje principe in spraviti vse tri v isti hotel je nemogoča misija. Fanta sta nadvse gentelmanska. Zaplet je posledica njune površnosti, a tako podporen tandem me tudi sredi noči lahko le nasmeje… Receptorji obeh hotelov se dogovarjajo, usklajujejo, prepričujejo – vse še najbolj spominja na basen, v kateri je treba s čolnom spraviti čez reko zelje, kozo in volka (pri čemer koza ne sme pojesti zelja, volk pa ne koze…). Trebuh nas boli od hihitanja, polnoč je že davno mimo. Ampak rešitev se na koncu le najde…

500 županov v berlinski sejemski kocki o tem, kako voditi mesta prihodnosti

Berlin je mesto rasti. Nova stanovanja, delovna mesta, investicije, start-upi, vse buhti. Pospeševalniki rastejo kot gobe po dežju, mesto na različne načine išče podporne rešitve za razvoj pametnega mesta. Na dogodku »Boosting start-ups  and SMES for smart urban mobility, Dejan Roljić predstavi izkušnje iz Slovenije. Start-upi so dobili priložnost, da svoje rešitve preverjajo tako v okviru BTC City kot na ravni mesta Ljubljane. To je izjemno dragoceno in zato je njihov prodor na trg lahko hitrejši. Večina govorcev se osredotoča na modele na principu »sharing« in »colaborating«, na katerih temelji nova ekonomija. Poslovni modeli se na ta način občutno spreminjajo in podporna okolja jim težko sledijo – tako zakonodaja kot tradicionalne panoge kot npr. zavarovalništvo, bančništvo. Zato se marsikaj uveljavlja počasneje kot bi se lahko. Spet mrežimo – župani, univerze, evropski predstavniki, start-upi, NGO-i, multinacionalke – cilji so sorodni, želja po sodelovanju iskrena. Vabimo na dogodek CIVITAS Forum, ki bo oktobra v Ljubljani in kjer bomo lahko konkretno pokazali, katere dobre prakse lahko evropska mesta med seboj izmenjujejo. V Berlinu je bilo zbranih 500 županov, v Ljubljani jih pričakujemo več kot 200. Bomo do takrat imeli že tudi kakšen regionalen projekt? Verjamem, da. Vse je tu. Za Evropo in za nas kot regijo. Povežimo, združimo. Zdi se, da je čas pravi. Ne iščimo izgovorov, zakaj kaj ne gre. Eden od predstavnikov evropske komisije je simpatično rekel: »Če imate problem, ga naredite še večjega. Iz svojega okolja ga prinesite v Bruselj. Rešujmo ga skupaj.« Bodimo »start-up« regija, ki si upa biti hitra, drugačna, prepoznavna. Zelena in pametna obenem. Velja?